Slovenija med najslabšimi pri izvajanju protikorupcijske konvencije

Torek, 24 Maj 2011 12:36

0 Komentarjev

Po poročilu mednarodne organizacije za boj proti korupciji Transparency International (TI) o implementaciji Konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju je Slovenija med 21 državami, ki najslabše izvajajo konvencijo. Največja težava pri nas je še vedno sistem izvrševanja, so sporočili z Društva Integriteta.

Izmed 37 ocenjenih držav pogodbenic jih zgolj sedem aktivno izvaja protikorupcijsko konvencijo OECD, devet jih izvaja zmerno, v 21 državah pa še vedno beležijo malo oziroma nič izvajanja omenjene konvencije.

Predsednica Društva Integriteta Simona Habič opozarja, da največja težava še vedno ostaja sistem izvrševanja. Gre za slabo koordinacijo med preiskovanjem in pregonom, pomanjkanje sredstev in usposabljanja za preiskovalce in tožilce. Prav tako potencialno oviro predstavljajo sodni zaostanki in problemi z mednarodno pravno pomočjo.

Obstajajo tudi težave na področju računovodstva in revidiranja, kjer slovenski revizorji niso v zadostni meri osredotočeni na probleme podkupovanja in goljufij.

V Sloveniji po njenih besedah še vedno potekata dve preiskavi tujega podkupovanja. Primer Patria je sicer prešel iz faze preiskave v fazo pregona. Pri drugem primeru, pravi Habičeva, gre za švicarsko farmacevtsko podjetje Novartis (Sandoz Group) in njegovo slovensko podružnico Lek, zaradi domnevnega podkupovanja zdravnikov v Sloveniji, Srbiji in Albaniji.

Predsednica Društva Integriteta zato poziva, da država čim prej poveča odgovornost podjetij, ki so vpletena v kazniva dejanja in zagotovi prepoved podkupovanja prek posrednikov. Pričakuje okrepitev strokovnega znanja in virov, ki so na voljo policiji in tožilcem za preiskovanje zapletenih primerov gospodarskega kriminala.

Najbolj pomembna pa je po njenem mnenju racionalizacija predkazenskega postopka in skrajšanje sodnih zaostankov. Razviti je tudi potrebno boljše strategije za preprečevanje in odkrivanje tujega podkupovanja, meni Habičeva.

Mednarodno poročilo sicer kaže na napredek s Kazenskim zakonikom z zakonom o Integriteti in preprečevanju korupcije, ki Komisijo za preprečevanje korupcije pooblašča kot nadzorni organ za vse primere tujega podkupovanja. Premik je opazen
tudi z ustanovitvijo Nacionalnega preiskovalnega urada in specializiranega oddelka na Ljubljanskem okrožnem sodišču, je še zapisano v sporočilu društva. STA, B.S.